a) Čiščenje rane
V procesu celjenja rane je izredno pomembna odstranitev odmrlega tkiva, ki kot fizična bariera preprečuje celjenje, poleg tega pa je idealno gojišče za bakterije. Če je mrtvega tkiva res veliko, je najprej priporočljivo poseči po bolj radikalni metodi (npr. kirurški odstranitvi), v nadaljevanju pa uporabiti obloge, ki zagotavljajo odstranjevanje mrtvin in izločka iz rane. Medicinski kostanjev med je učinkovito sredstvo za čiščenje rane.
Zaradi visoke vsebnosti sladkorja med v rani aktivira osmotski efekt, ki poveča pretok tekočin v tkivu in sproži imunski odziv. Povečan pretok tekočin razmehča mrtvo, nevitalno tkivo, ki odstopi brez bolečin. Osmoza tudi povzroči vlek tekočine iz tkiva, zaradi česar se zmanjša oteklina in bolečina. Povečana prekrvavitev v tkivu zagotavlja konstanten dotok kisika in hrane za novonastale in obrambne celice, ki poskrbijo za čiščenje rane in obrambo pred okužbo.
Šele očiščeno dno rane omogoča nemoteno celjenje, raztopljeni med pa v rani vzpostavi vlažno okolje, ki je za celjenje najbolj optimalno.
b) Antimikrobno delovanje
Najpomembnejše lastnosti medu, ki vplivajo na antimikrobno delovanje, so visoka vsebnost sladkorja, pH medu, encim glukoza oksidaza in visoka vsebnost kinurenske kisline.
Visoka vsebnost sladkorja bakterije dehidrira, kisel pH medu pa ustvari v rani okolje, v katerem nimajo ustreznih pogojev za rast in razvoj. K antimikrobnemu delovanju medu dodatno prispeva encim glukoza oksidaza, ki sproži reakcijo, v kateri nastajata vodikov peroksid in glukonska kislina. Oba prispevata k dodatnemu znižanju pH-ja in bakterijam še poslabšata pogoje za rast in razmnoževanje.
Bakterije v več kot 90 % kroničnih ran ustvarijo biofilm – obdajo se s posebnim polisaharidnim plaščem, ki ščiti pred zunanjimi vplivi, antibiotiki in imunskim odzivom gostitelja. Pod plaščem, ki je sicer prepusten za kisik in hranilne snovi, se razmnožujejo in razraščajo v kolinije, ki zavirajo celjenje rane. Kostanjev med zaradi visoke vsebnosti kinurenske kisline (do 6-krat višja kot pri ostalih vrstah medu) biofilm destabilizira in preprečuje njegov nastanek.
c) Protivnetno delovanje
Med z visoko vsebnostjo sladkorjev v rani povzroči močan vlek tekočine iz nje (t.i. osmotski tlak). Zaradi osmoze se v rani poveča prekrvavitev in s tem dotok obrambnih celic, ki razgradijo odmrlo tkivo. Osmoza pa je tudi razlog za povečan odtok izločka iz rane, s čimer se zmanjšuje vnetje (zmanjšata se oteklina in bolečina).
Izloček v rani pa poskrbi za razredčenje medu in s tem aktivacijo encima glukoza oksidaza, ki aktivira kemijsko reakcijo, v kateri se počasi in v nizkih koncentracijah sprošča vodikov peroksid. Le-ta aktivira encime, ki prav tako vplivajo na zmanjševanje vnetja v rani.
Protivnetno pa delujejo še flavonoidi, prolin, fenolne kisline in ostali antioksidanti, ki temeljijo na nevtralizaciji prostih radikalov in vzpostavitvi oksidativnega ravnovesja v tkivih.
Skrajšanje vnetnega procesa v rani vodi v celjenje z manj oz. brez brazgotin.
d) Vzpostavi vlažno okolje
Kostanjev med ima idealno razmerje med glukozo in fruktozo, ki omogoča, da je med ravno prav tekoč, da v celoti lepo prekrije dno rane, hkrati pa ne kristalizira preveč. Med, s katerim je rana prekrita, le-to zaščiti pred zunanjimi deljavniki in okužbo ter v njej vzpostavi vlažno okolje.
Dodatno k vlažnemu okolju prispeva še vlek izločka iz rane (t.i. osmotski tlak) zaradi velike vsebnosti sladkorja v medu.
Dokazano je, da se rane v vlažnem okolju celijo do 2-krat hitreje.
e) Zmanjševanje neprijetnega vonja
Bakterije se v rani prehranjujejo z odmrlim tkivom, pri čemer izločajo snovi, ki povzročijo neprijeten vonj. Ko zdravimo rano z medom, se bakterije hranijoz glukozo, pri čemer izločajo mlečno kislino. Le-ta nima neprijetnega vonja, poleg tega pa dodatno zniža pH in bakterijam še poslabša pogoje za rast in razmnoževanje.
f) Pospešeno celjenje ran z manj brazgotin
Klinične izkušnje so pokazale, da takojšnja in kontinuirana oskrba ran z oblogami z medicinskim kostanjevim medom pospeši celjenje z manj ali brez brazgotin. Eden izmed temeljev tega učinka je sposobnost vlažnega celjenja. Rane se namreč v vlažnem okolju dokazano celijo 2-krat hitreje. Glavni razlog je v manj potrebnih prevezah, lažjem ohranjanju optimalne temperature celjenja, lažji in hitrejši migraciji novonastalih celic ter zato zmanjšani pojavnosti brazgotin.